Včasih smo se mladi vsako poletje hodili kopat k Splavnici. To »kopališče« smo zasedli predvsem osnovnošolci in srednješolci iz severnega dela Središča, ostali z Grab, Obreža in južnega dela Središča pa so se kopali Dravi.
Dopoldne smo na pašo gnali krave, popoldne (do 16. ure) pa smo vsak dan hodili k vodi – tako kot danes hodimo na morje: s sabo smo vzeli blazine ali stare koce. V Dravo nas starši niso pustili zaradi vrtincev, pri Splavnici pa je bila voda mirna. Zaradi zapornice je bila dovolj globoka, da so fantje v vodo skakali, punce pa smo jih opazovale. Tako so se rojevale prve ljubezni. Ob sobotah in nedeljah so se hodile kopat cele družine. Takrat so nas mame imele pod nadzorom in nismo smele pokazati, kdo so naše simpatije. Najbolj zanimivo nam je bilo, ko je kdo v vodi po nesreči izgubil kopalke in prišel ven brez.
Tako smo preživljali počitnice. Vsi smo se naučili plavati, velikokrat smo igrali vaterpolo, dolgčasa nismo poznali. Tam smo se dobivali, družili, veliko smo tudi kartali šnops. Ja, pri Splavnici je marsikdo doživel kaj lepega.
zgodba anonimne osebe iz Središča, zapisana po pripovedovanju 27. 5. 2013
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar