Bralne urice - desetič

Zmešana pravljica

Tokrat so učenci na bralnih uricah sestavili svojo, zmešano pravljico. Vas zanima, kaj je nastalo? Preberite. 

Zlatolaskina zgodba na zmešan način

Nekoč, za devetimi gorami in devetimi jezeri, je živela Zlatolaska. Njen dom je bil velik grad. Nekega dne je do stolpa, v katerem je Zlatolaska imela svojo sobo, prišla preoblečena čarovnica. Želela si je njihovega bogastva, zato se je odločila, da bo deklico ugrabila. Ko se je Zlatolaska v čudoviti obleki sklonila skozi okno, ji je čarovnica ukazala, naj spusti dolge lase. Čarovnica je splezala do Zlatolaskinega okna in vzela v roke čarovno palico. Da se nihče več ne bi mogel povzpeti v visoki stolp, je Zlatolaskine lase spremenila v krila. Nato je pogledala v čarobno knjigo. V njej je bil zapisan stari urok, s katerim je Zlatolasko uspavala za dolgih sto let. Zlatolasko je kmalu začela iskati cela vas. A nihče je ni našel, saj jo je čarovnica spremenila v spečega konjička.

Nato pa je nekega dne mimo stolpa prišla grda žaba, ki je bila v resnici lep, a začaran princ. Po zidu je pricapljala v sobo, čarovnici vzela čarobno knjigo in z besedami: »Kvak kvak, naj bo tako!« izvedla urok. In Zlatolaska se je v vsej svoji lepoti zbudila. Ko je čarovnica ugotovila, kaj se je zgodilo, se je od jeze razpočila. V tem trenutku pa se je žaba spremenila v mladega princa. Zlatolaska se je zaljubila v svojega rešitelja in se z njim poročila. Na poroko sta prišla tudi prinčeva prijatelja – gospod Strašilko in gospod Pujs. Pod stolpom so priredili gostijo, na katero se je prikradla čarovnica iz Temne hiše. Na samem si je pripravila lonec in sekiro, nasekala veje in zakurila ogenj. V loncu ja zmešala čarovni napoj iz skrivnih sestavin: uporabila je malo strupene tekočine, blata, diamant in še en posebni kamen modre barve. Ko je napoj postal oranžne barve, ga je čarovnica nalila v stekleničko in na metli odletela v grad. Ko je iskala Zlatolasko in princa, ji je steklenička padla iz rok in zastrupila dvornega pianista. Pomagala mu ni niti zlata roža, šele ko so prinesli še drugo, je ozdravel.
Med tem časom pa je Zlatolaska rodila malo deklico in jo poimenovala Trnjulčica. Čarovnica se ni mogla sprijazniti z Zlatolaskino srečo, zato je v čarobni napoj zakuhala jabolko. Spremenila se je v prijazno starko in ga na gradu ponudila Zlatolaski. Ravno takrat pa je princ na sprehodu naletel na dve kači, ki sta ga zvezali, da ji ni mogel prihiteti na pomoč. Ko je vgriznila v jabolko, je Zlatolaska takoj omedlela. To je slučajno videl dobri lovec, ki je stekel po princa in ga rešil kač. Princ je pohitel na grad in poljubil svojo princesko ter jo rešil zlega uroka.
Trnjulčica je čez noč skrivnostno zrasla, zato sta ji kralj in kraljica ponudila krono. Bila je jesen in z dreves je odpadalo listje. Trnjulčica je enega ulovila in nanj narisala krono. V istem hipu se je od nekod prikazal palček in ji zaupal skrivnost: če bodo v torek zaplesali, bodo od zdaj naprej živeli srečno.

Tako so se odločili, da se bo Trnjulčica v torek poročila s kraljevičem sosednje dežele. Po poroki se je na gradu zanju pojavilo čudežno darilo – škornji. Ko si jih je princ obul, je z njimi lahko skočil kamor koli: tudi na luno in videl je cel svet. Trnjulčici je prinesel zvezdo in oblak, ta pa je za Zlatolasko iz njiju spletla rožico. Tako so vsi živeli srečno do konca svojih dni.