Zgodbe o Splavnici

Spomini na Splavnico

Na drugi strani slapa je bila voda plitva in tam smo veselo čofotali središki otroci. Vse naokrog so rasla drevesa, tako da si k Splavnici moral iti kar skozi gozdiček.

Potka je bila speljana ob veliki mlaki. Nekoč je šel po njej mlinar, verjetno mu je spodrsnilo in je utonil. Tukaj, kjer je danes oljarna, je nekoč bil mlin.

Splavnica pa je bila naša lepotica. Tam, kjer smo se kopali majhni otroci, je bil prostor samo za nas. Ob robu, na levi strani, je rasla velika vrba, s katere so skakali v vodo tisti pogumni in veliki otroci, pa včasih tudi kakšen odrasel možak. Tudi dekleta so si upala skočiti z vrbe. To je bilo vpitje in veselje. Nas male so podili stran: »Fačoki, bejžte fkraj!« Na desni strani brega, nad slapom, je bil prostor za »ta boljše«. To so bila mlada dekleta in fantje – važiči, pametnjakoviči, kot smo jih mi, »šmrklavci«, imenovali. Včasih so zakurili ogenj in si nekaj pekli, verjetno krompir. Pa tista prva, še na pol zelena jabolka so hodili rabutat tja prek Trnave. Kako so se nam cedile sline, a dobili nismo nič.

Na tisti strani so se sestajali tudi zaljubljenci – dečki pa punce – bili so mladi frajerji, mladi in lepi. Tako radi smo otroci škilili na tisto stran in videli vse mogoče, saj veste, mladost …

Preko Splavnice si lahko prišel po brvi, tudi ograja je bila še takrat, da si se lahko prijel, če te je bilo strah. Na zahodni strani so bile pripete velike verige, ki so segale v vodo. To je bil še ostanek jeza, ki je bil nekoč tukaj. Tu je bila voda zelo globoka in ko je Anči skočil na glavo, sem mislila, da je utonil, ker se tako dolgo ni prikazal na površje. Šele čez nekaj časa sem si oddahnila, ko sem ga zagledala živega. Franček pa je imel s sabo šampon in si je na tistem nevarnem betonu ob slapu, kjer je bilo spolzko in te je voda lahko odnesla, umival lase. In tiste mlade gospodične, ki so se sončile, kako lepe kopalke so imele. Mi, otroci, smo vse videli na svoj način. Vse se nam je zdelo večje in nevarnejše, kot je bilo v resnici. Včasih smo se hodili kopat, ko je sonce že zahajalo. Takrat ni bilo več vrveža, takrat je bilo tako mirno, nenavadno, v zraku je bilo nekaj posebnega, tisti vonj po travi, kamenju, šumenje »slapa«. Tu je bil naš raj, kjer sem se naučila tudi jaz plavati.

Spomladi smo pri Splavnici nabirali zvončke in mačice in se veselili življenja. In potem, nekega dne … je začela obratovati Droga. Voda je bila onesnažena in nismo se smeli več kopati v njej. Kako žalostno. Tako smo še samo »raziskovali« okrog Trnave, a Splavnica je samevala. Brvi že dolgo več ni, tudi vrbe, s katere so skakali, ni več, otroci so odrasli, kopalci so odšli … Pa vendar. Splavnica, to je zgodba s srečnim koncem, kot Trnjulčica. Danes je naša lepotica lepo urejena. Iz dolgega spanja so jo pridne roke dobrih Središčanov obudile. In kopanje? Morda bo zopet zaživelo, kdo ve. In pri Splavnici bo zopet veselo – saj to je že! Le tja je treba iti, vse slabo pozabiti. Slap še vedno tam šumi, ob poti čakajo klopi, čakajo na tebe, Središčan, da sedeš nanje, se sprostiš, da srečnejše življenje zaživiš … 

zgodba anonimne osebe iz Središča, zapisana 28. 5. 2013

Zgodbe o Splavnici

Splavnica

Pa saj ne morem verjeti, kot da včeraj je bilo,

ko Splavnica v vsej lepoti je blestela,

je Trnava svoj velik čar imela.

Še danes živo vidim tisti velik »slap« v globino,

bučanje veličastno preglasilo je tišino.

Le korajžni fantje so si upali

v bližino slapa pristopiti,

a nas otroke pa je strah bilo,

da koga ta mogočen vodni val ne bi zajel,

potem ne bi se več junačil, od sile jokat bi začel.

zgodba anonimne osebe iz Središča, zapisana 28. 5. 2013

Zgodbe o Splavnici

Kako so kopanje v Splavnici prepovedali

Poletja ob Splavnici so bila pomemben del naše mladosti. Drugačno preživljanje počitnic sploh ni prišlo v poštev. Pri hiši je bilo le eno prevozno sredstvo – kolo in tega so uporabljali naši straši. Na to, da bi nas poleti kam peljali, nismo niti pomislili, zato smo se morali nekako znajti in Splavnica je bila kot nalašč za to.

Tako je bilo nekje do leta 1969 ali 1970, ko sem imela približno 13 ali 14 let. Takrat so na stari Drogi začeli v Trnavo spuščati nevarne odplake. Brezskrbnim kopalcem – to so bili predvsem fantje – so se po telesu naredili veliki izpuščaji. Od takrat naprej je kopanje v Splavnici prepovedano. 

zgodba anonimne osebe iz Središča, zapisana po pripovedovanju 27. 5. 2013

Zgodbe o Splavnici

Otroštvo pri Splavnici

Včasih smo se mladi vsako poletje hodili kopat k Splavnici. To »kopališče« smo zasedli predvsem osnovnošolci in srednješolci iz severnega dela Središča, ostali z Grab, Obreža in južnega dela Središča pa so se kopali Dravi.
Dopoldne smo na pašo gnali krave, popoldne (do 16. ure) pa smo vsak dan hodili k vodi – tako kot danes hodimo na morje: s sabo smo vzeli blazine ali stare koce. V Dravo nas starši niso pustili zaradi vrtincev, pri Splavnici pa je bila voda mirna. Zaradi zapornice je bila dovolj globoka, da so fantje v vodo skakali, punce pa smo jih opazovale. Tako so se rojevale prve ljubezni. Ob sobotah in nedeljah so se hodile kopat cele družine. Takrat so nas mame imele pod nadzorom in nismo smele pokazati, kdo so naše simpatije. Najbolj zanimivo nam je bilo, ko je kdo v vodi po nesreči izgubil kopalke in prišel ven brez.
 Tako smo preživljali počitnice. Vsi smo se naučili plavati, velikokrat smo igrali vaterpolo, dolgčasa nismo poznali. Tam smo se dobivali, družili, veliko smo tudi kartali šnops. Ja, pri Splavnici je marsikdo doživel kaj lepega.

zgodba anonimne osebe iz Središča, zapisana po pripovedovanju 27. 5. 2013

Enaindvajseta radijska oddaja

Oddajo smo ustvarili: Jana, Nika, Neja in Špela.






Če ne vidite predvajalnika, si posodobite brskalnik oziroma naložite novo verzijo Google Chrome. Dobite ga na tem naslovu: http://www.google.com/intl/sl/chrome/browser/.

Na čaju z Dejanom Zavcem

Letošnja čajanka na naši šoli je minila v kombinaciji športnega in bralnega duha, saj smo se pogovarjali (malo pa tudi boksali) z Dejanom Zavcem. Izkazal se je za preprostega in niti malo agresivnega človeka, ki si je z veseljem vzel čas za druženje z nami ... Tudi zato nam bo srečanje z njim ostalo v lepem spominu.

Sobotna delavnica skozi fotografski objektiv

Učenci, ki jih zanima fotografija, so sicer oblačno sobotno dopoldne izkoristili za iskanje motivov ob vodi na območju Splavnice in jih ujeli v fotografski objektiv.

Preizkusili so se v petih kategorijah, objavljamo pa najboljše izdelke in njihove avtorje.

Portret ob vodi: Vid Munda, 6. razred

Kaplja: Leo Orešnik, 5. razred, in Tina Puklavec, 6. razred

                                                            

                                                               

Naravne lepote Splavnice: Špela Majcen Sok, 4. razred

Odsev v vodi: Ivan Žinko, 6. razred

Voda povezuje: Vid Munda, 6. razred

Tržnica semen

V sredo in četrtek po pouku so vrtičkarji z mentorico organizirali posebno tržnico, s katero so spodbujali (brezplačno) izmenjavo sadik in semen.

Za obiskovalce so pripravili tudi nasvete, kdaj je najbolj primeren čas za sajenje posameznih rastlin, zato so imeli pri roki setveni koledar za mesec maj.






Vrtičkarji se za obisk zahvaljujejo vsem obiskovalcem tržnice.

Mlade raziskovalke osvojile srebrne sove

Skupina naših mladih raziskovalk - Ivana Aleksić, Sara Mlakar in Sandra Krajnc - se je z raziskovalno nalogo, v kateri so raziskovale središki fašenk, uvrstila na državno raven. Uspešno so šle skozi sito prvega kroga in nato nalogo zagovarjale še pred strokovno komisijo z etnološkega področja.

Osvojile so srebrno priznanje in domov odnesle kipce (modrih) sov. Za motiviranost, dobro voljo, v prvi vrsti pa za zelo lep uspeh jim čestitamo!

Igrajmo se ...

Da današnja generacija mladih ne bi pozabila, da obstajajo tudi igre, za katere ne potrebuješ računalnika niti se zanje se ni potrebno poditi po trgovskih centrih, smo le-te začeli raziskovati. Poiskali smo tiste preproste stare igre, ki zahtevajo le malo prostora na svežem zraku in nekaj prijateljev ...

Spremljajte, kako bo nastajal naš šolski igralni park.

Družinski bralni piknik "Knjiga in sendvič v nahrbtnik"

Ob mednarodnem dnevu družine smo na šoli  pripravili poseben piknik, na katerega smo povabili učence s starši, starimi straši, bratci in sestricami ... V nahrbtnike smo dali sendviče, knjige in odeje, nato pa smo se odpravili na jaso, kjer smo popoldne preživeli v dobri družbi.

Ali vemo, kaj pijemo?

Naši prostovoljci so se tokrat lotili zanimive naloge. Sebi in ostalim učencem so želeli pokazati, koliko sladkorja zaužijemo že samo takrat, ko smo žejni - s pijačami, ki so popularne med mladimi.

Katere pijače so vzeli pod drobnogled?

  







In kakšni so rezultati? Ne taki, kot bi si jih želeli ...

Vrtičkarjev nasvet št. 10

Uši - nadloga na peteršilju

Na šolskem zeliščnem vrtu smo naleteli na škodljivca - uši.
Na spletu smo poiskali recept za naravno, biološko sredstvo, s katerim bi se uši rešili.
Tudi vam ponujamo recept za škropivo - preizkusite ga in nam sporočite, ali ste bili pri zatiranju škodljivca uspešni.







Domače škropivo proti ušem
1 kg pekočih kopriv (ki še ne cvetejo)
dovolj vode, da so koprive prekrite

Koprive namakamo v vodi 18 do 24 ur, nato tekočino precedimo in s pripravkom poškropimo napadeno rastlino (uporabno bo tudi za vrtnice ipd.).

Vrtičkarjev nasvet št. 9

Priprava vrta s setvenim koledarjem

Prve sadike. :)

Za šolo smo našli pravi prostor za vrt - zahvaliti se moramo sosedu, gospodu Merkociju, ki nam je v ta namen posodil del dvorišča. Pri prekopavanju zemlje nam je pomagal naš hišnik. Ob rob smo dodali še stranice. 

Ograjen in prekopan vrt.

Na vrtu smo posadili: solato, korenček, paradižnik, papriko, krompir in fižol. 

Učenca sadita krompir.

Vrtičkarjev nasvet:

Pri sajenju različne zelenjave je pametno upoštevati setveni koledar.

Pomagali smo si s to povezavo: http://www.ajda-vrzdenec.si/files/image/prakticno/Setveni/SK-POSTER-2013.png

Dvajseta radijska oddaja

Prispevke smo pripravili in posneli: Sara, Ivana, Sandra, Evgen, Alen, Kevin, Jana in Špela.






Če ne vidite predvajalnika, si posodobite brskalnik oziroma naložite novo verzijo Google Chrome. Dobite ga na tem naslovu: http://www.google.com/intl/sl/chrome/browser/.

Splavnica spomladi

Te fotografije so nastale spomladi. Zaradi obilice padavin je bila voda dosti višja kot jeseni.

Splavnica jeseni

Oglejte si, kako je Splavnica izgledala jeseni. Takrat je bila Trnava  še zelo nizka.

Ko zadišijo zelišča ...

... nastanejo preproste jedi, ki jih lahko z malo pomoči pripravijo tudi mlajši učenci.

Katera zelišča (s šolskega vrta) smo uporabili?

- timijan za fižolovo juho    - origano za paradižnikovo omako       - meliso za limonado

   

Objavljamo še recepte, če bi jih želeli preizkusiti tudi sami.

Fižolova juha
Potrebujemo: pločevinko fižola, žlico "zabla" (zaseke), čebulo, sol, kislo smetano, (sveži) timijan

Čebulo na drobno nasekljamo in jo popražimo na "zablu". Polovico fižola zmečkamo. Fižol (zmečkani in celi) dodamo čebuli in zalijemo z vodo. Solimo in kuhamo pol ure na nizki temperaturi. Na koncu dodamo timijan in kislo smetano.




Testenine s paradižnikovo omako in sirom
Potrebujemo: testenine, pasirani paradižnik, česen, sol, (sveži) origano, naribani sir

Testenine skuhamo. V posodo vlijemo pasirani paradižnik in dodamo stisnjen strok česna. Solimo in kuhamo 15 minut. Dodamo sesekljani origano. Omako polijemo po testeninah in jih posipamo s sirom.


Limonada
Potrebujemo: limono, sladkor, sveže melisine liste

Limono stisnemo, dodamo sladkor po okusu ter meliso in zalijemo s hladno vodo. Melisa naj se "namaka" vsaj pol ure.

Pa dober tek!